Digitalni evro bi evropske banke stal do šest milijard evrov

Evropske banke bodo lahko stroške digitalnega evra pokrivale s provizijami, ki jih bodo zaračunavale trgovcem, je pojasnil član sveta guvernerjev ECB.
Uvedba digitalnega evra bi lahko evropske banke v štirih letih stala med štirimi in šestimi milijardami evrov (4,7 – 7,1 milijarde dolarjev), je po poročanju Reutersa v četrtek dejal član sveta guvernerjev Evropske centralne banke (ECB) Piero Cipollone.
“Ocene, do katerih smo prišli na podlagi indikacij, ki smo jih prejeli od bank, kažejo na stroške uvedbe med štirimi in šestimi milijardami evrov v štirih letih. To je približno tri odstotke tistega, kar vsako leto porabijo za vzdrževanje IT-sistemov,” je v govoru pred italijanskim parlamentarnim odborom za banke povedal Cipollone.
Priprava nove, izključno digitalne valute centralne banke ECB bi stala približno 1,3 milijarde evrov, operativni stroški pa bi znašali približno 300 milijonov evrov na leto, je dodal.
Stroške bodo pokrivale s provizijami
Banke bodo lahko stroške pokrivale s provizijami, ki jih bodo zaračunavale trgovcem za uporabo storitve digitalnega evra. Bankam pri tem ne bo treba plačati stroškov, ki jih običajno plačujejo ponudnikom zasebnih plačilnih omrežij, ker ECB ne bo zaračunavala ničesar za svojo omrežno storitev, je navedel Cipollone.
Posledično bodo tudi trgovci prihranili denar, saj bo ECB omejila višino provizij za transakcije v digitalnih evrih, ta znesek pa bo nižji od tistih, ki jih zaračunavajo mednarodna podjetja, kot je na primer Mastercard, piše Reuters.
Banke bodo uporabnikom za plačevanje z digitalnimi evri zagotovile aplikacijo. Državljani EU zunaj valutnega bloka bodo prav tako lahko plačevali z digitalnimi evri, če se bo njihova nacionalna centralna banka dogovorila z ECB, je pojasnil Cipollone.
ECB trenutno izbira posojilodajalce, ki jih zanima sodelovanje v pilotni fazi digitalnega evra pred njegovo uradno uvedbo, ki naj bi se zgodila leta 2029.
Projekt elektronskega ekvivalenta gotovine povzroča razdor med evropskimi politiki, nekateri posojilodajalci pa so lobirali proti njemu, češ da bi spodkopal prizadevanja zasebnega sektorja. Evropski svet je digitalni evro že podprl, Evropski parlament pa se bo o njem izrekel pozneje letos.
Strateško pomembna infrastruktura
Cipollone je opozoril, da je evropska plačilna infrastruktura trenutno v lasti in upravljanju zunaj evrskega območja in je tako ena od šibkih točk. “V času, ko sta odpornost in strateška avtonomija pomembnejši kot kdaj koli prej, to ustvarja ranljivosti, ki si jih ne moremo privoščiti prezreti,” je poudaril.
Evropski funkcionarji so namreč čedalje bolj zaskrbljeni, da bi se lahko prevlada ameriških podjetij za plačilni promet v primeru resnega poslabšanja čezatlantskih odnosov uporabila kot orožje.
“Digitalni evro, zgrajen na evropski infrastrukturi, bi Evropi omogočil, da ponovno prevzame lastništvo nad tirnicami, po katerih deluje njen plačilni sistem, in s tem okrepil našo avtonomijo,” je sklenil Cipollone.
Enakega mnenja so tudi številni ekonomisti, ki so prejšnji mesec opozorili, da bi evrsko območje v primeru neuspeha projekta digitalnega evra “izgubilo nadzor” nad lastnim denarjem in postalo še bolj odvisno od ameriških podjetij, kot sta Visa in Mastercard.